sobota, 29. avgust 2009

Motivacijski razlogi za formuliranje zakonskih zvez

1. NEKAJ O ZAKONSKEM STANU
1.1 CILJI, TEMELJI
Nič ni tako paradoksalnega kot vse glasnejše priseganje, da je zakon temelj ohranitve človeške vrste. Beseda zakon v svoji genezi in tudi aplikativni metafori pomeni neko omejevanje. Bistvo vsakega zakona, kot pravnega akta, je da natančno določa pravice in dolžnosti nekemu razmerju, kar pravzaprav pomeni kratenje svobode obnašanja.

Po mnenju nekaterih je temelj zakonskega razmerja je harmonija v vsebinskih različnostih moškega in ženske oziroma usklajenost seksualnega zadovoljstva.
Spoštovanje individualnosti , oz.pustiti partnerja takšnega kot je, je zagotovilo, da bo zakon srečen tudi v starosti. Za uspešen zakon je vprašanje delitve oblasti zelo pomembno. Ženske so pri tem zelo iznajdljive, kajti uspeva jim, da odločajo o vsem bistvenem in hkrati ustvarjajo vtis, da je to moževa odločitev.
V partnerstvu je za ženske in moške enako pomembna le zvestoba, pričakovanja in želje o skupnem življenju pa se precej razlikujejo.
Dvajsetletnice iščejo popolnost, starejše dame pa nekoga z napako, ki ga naredi popolnega.

1.2 RAZLOGI
Na podlagi študije( vir APA) naj bi pozitivne predstave ugodno vplivale na uspešnost zakona, medtem ko naj bi negativno usmerjene pripomogle k neuspešnemu zakonu.
Po nekaterih študijah naj bi na srečen zakon trdno prijateljstvo vplivalo močneje, kot pa starševstvo.

Če torej otrok ni razlog za poroko, kateri razlog je?
Veselje ob rojstvu otroka naj bi tako le za kratek čas prekrilo nezadovoljstvo, ki se kopiči v zakonu.

Za žensko je sklenitev zakona tvegana odločitev zlasti zato, ker ženska z vstopom vanj zamenja pozornost vseh moških nepozornost enega samega. Partnerja si tako z vstopom v zakon obveznosti podvojita, pravice pa prepolovita. Zakon je najvišja šola altruizma, saj uči, da se človek najbolj približa Bogu z osrečevanjem partnerja. Vse kaže, da so moški bistveno boljši učenci, saj se v povprečju 10 let prej združijo z bogom kot njihove partnerice.

2. IZVOR DRUŽINE:

V pradavnini je živelo ljudstvo v malih hordah, krdelih ki jih je vodil močan mož, bil je obenem oče celotnega krdela. Svojo neomejeno oblast je sadistično izvajal zlasti med sinovi, ki jih je kaznoval s kastracijo ali celo smrtjo. Ker so bile žene njegova last, je vladalo ljubosumje med njim in sinovi, ki so bili prisiljeni iskati žene zunaj krdela. Da bi bila v končni fazi zagotovljena skupinska složnost, so začeli postavljati "tabu" na incest (krvoskrunstvo). To naj bi bila osnova zveze med enim moškim in njemu pripadajočo žensko

Z pridobitvijo, vsaj navidezne, enakopravnosti so si ženske v prejšnjem stoletju izbojevale eno najpomembnejših revolucij. Res pa je tudi, da zdaj, potem ko so moškega potisnile v kot, počutijo osamljene, nezadovoljne in nepotešene. V krizi je tudi moški. Je morda zamenjava vlog, ki naj bi pripomogle k zbliževanj moškega in ženske, v resnici le povečala prepad med njima? Besedo imajo moški.

2.1 TEORIJE VZGOJE

Na vprašanje, kaj je bilo prej, kura ali jajce, vsa znanost še danes ni našla odgovora. V obliki prispodobe se lahko zatorej vprašamo tudi ali je bil prej starš ali otrok?


Obstaja več teorij od kod staršem znanje o vzgoji:
- starši naj bi po mnenju nekaterih imeli vzgojni instinkt že prirojen
- po mnenju drugih naj bi na vzgojo vplivala celotna osebnost staršev
- psihoanalitični nazor, da je obnašanje odraslih odvisno od lastnih doživljajev iz mladosti, je obrodil mnogo uspehov, pa tudi neuspehov
vzgojno obnašanje staršev naj bi bila primer človekove adaptacije na kulturo; človeka naj bi vodili spomini iz lastnega otroštva, tako naj bi se vzgoja prenašala iz roda v rod po spominu

2.2 RAZMERJE MOŠKI : ŽENSKA
Mož je plodovit, žena rodovitna, šele skupaj pa sta produktivna, ustvarjalna.
Moški je ekstravertiran(usmerjen navzven), ženska pa intravertirana(usmerjena ptetežno vase). Biološko ozadje te temeljne razlike je v materinstvu pri ženi in v očetovstvu pri možu.
Ti dve vlogi sta končni cilj, v katerega je usmerjena anatomska, fiziološka in psihološka diferenca vsega spolnega razvoja.
Čas, ko so bili moški moški in ženske ženske je tako daleč za nami. Vstopili smo v obdobje ko je spolna identiteta nerazločljiva in moškega in žensko ločijo le še fizične lastnosti, ki pa jim sodobna medicina uspešno kljubuje.


3. DEJAVNIKI

Zakaj se ljudje odločajo za rojstvo in zakon?
a) nagon po ohranitvi vrste
b) močan materinski nagon
c) želja po pripadnosti, povratni ljubezni(značilno za ženske brez uspeh v razmerjih)

3.1 zakon kot posledica človeškega nagona
Freudova socialna psihologija zveni popolnoma pesimistično: Vsa evolucija je končno le boj med erosom in smrtjo, ustvarjanjem in uničevanjem življenja.

definicija gona ali instinkta :Gon ali instinkt naj bi bila določena količina psihične energije in obstaja v vrojeni psihični predstavi notranjega somatičnega vira vzdrževanja. Vsak gon ima 4 znake:
- svoj vir ( v telesnem stanju ali potrebi)
- cilj ( v zadostitvi potrebe)
- predmet
- naval (silo in jakost)

Cilj gona je bistveno regresiven, ker teži za tem, da spravi osebo v prejšnje stanje, kakršno je bilo prede se je gon pojavil. To je stanje relativnega miru, zato je instinkt bistveno konzervativen, ker teži za ohranjevanjem organskega ravnotežja. Ker tega ne doseže v enkratnem dejanju, zato teži instinkt za ponavljanjem.

Predmet gona pa se lahko spreminja, ker lahko en predmet nadomešča drugega. Ta premaknitev iz enega predmeta na drugega spada med najzanimivejše poteze psihoanalitične pojmovne dinamike osebnosti. Tako
so praktično vsi interesi, nagnjenja, okusi in navade odraslih samo premaknitve energije od prvotne izbire gonskega predmeta.

Instinkte bi lahko delili v 2 skupini:
a) instinkt samoohrane-hrana,gibanje ipd.
b) instinkt ohranitve vrste - sem sodi erotično seksualni gon in materinski čut. Vse to ima svoje globoke fiziološke korenine

Zavedni spomin
ID (oz.libido) stremi h takojšni zadovoljitvi, temelji na principu ugodja; manifestirati se hoče absolutno, ne glede na omejitve
SUPEREGO = NADJAZ je rezultat socializacije, družbenih norm, ki jih oseba ponotranji
EGO=JAZ, je konfliktna cona, ki usklajuje id in superego, v tem delu duševnosti se skrivajo obrambni mehanizmi
Zakon je tako zadovoljitev človeškega nagona po ohranitvi vrste in izhaja iz območja ID, saj je globoko zakoreninjen. Kljub temu, da je stvar posameznika pa se nahaja v taki masi, ker naj bi spadal med prirojene nagone tako kot potreba po hrani ipd.
Skupaj z evolucijo gre z roko v roki. Njegova zadovoljitev je končni cilj. Prehod iz družine v kateri odraščamo na družino,ki si jo sami ustvarimo pa je le prehod iz enega predmeta na drugega. Končni cilj pa je isti.

3.2 zakon kot stopnja po Maslowi lestvici

Po čem se ljudje res ločimo od živali? Pri slednjih so samci, vsaj po neki splošni človeški predstavi, lepši od samic.
Za živali je znanstveno dokazano, da samice posamezne vrste izberejo svojega partnerja, očeta svojih otrok, glede na njegove sposobnosti, mednje se štejejo, moč, vpliv(kadar gre za krdelno vrsto živali), zunanji izgled, vonj itd.
Za ta izbor, ki diskriminira manj razvite, obstaja čisto logična razlaga, katere podlaga je dednost. Dobe genske lastnosti samca, ki si ga samica izbere, se prenesejo iz njega na potomce. Samica tako z izbiro partnerja poskrbi za dobro gensko zasnovo svojih mladičev.


Ali pa je tako tudi pri ljudeh? Dvorezen meč. Pravzaprav je, le da se ženske tega ne zavedajo in na njihov izbor vplivajo tudi družbeni kriteriji.
Obstaja pa še ena poglavitna razlika: živalski pari, ki ostanejo skupaj so redki, ženska pa naj bi z očetom svojega otroka ostala celo življenje.

Po Schopenhauerju se zaljubimo v tistega, s katerim imamo več možnosti ustvariti lepe, zdrave, pametne in zdrave otroke. In zaljubljamo se le v zaradi nadaljevanja življenjske verige.
Pa še v enem grmu tiči zajec, pojasnjuje črnogledi filozof: če zaradi ljubezni ne bi izgubili pameti, verjetno ne bi nikoli privolili v razmnoževanje. Opozarja pa, da človek, ki je primeren za naše otroke, ni skorajda nikoli dovolj dober za nas.

Iz tega bi lahko izpeljala nekoliko sarkastičen sklep: ženska bi potemtakem potrebovala 2 moška, enega za očeta svojih otrok, drugega pa le zase.

3.2.1 ZAKON KOT POTREBA
Raziskovalci so ugotovili, da je želja/potreba po pripadnosti enakovredna želji/ potrebi po hrani in s tem osnovni človeški motivator.
Psihologi se že dolgo zavedajo, da je želja po vzpostavljanju in vzdrževanju odnosov, drugače povedano - pripadnost), do drugih zelo močna. Spoznanje, ki sledi navaja, da želja po pripadnosti ni le to, temveč je ena osnovnih človeških potreb. Enakovredna naj bi bila potrebam po hrani, toploti itd.

3.2.2 MASLOWA LESTVICA
Zakon naj bi bil po Maslowi teoriji le ena izmed sedmih stopenj osebne rasti, natančneje 3, stopnja - potreba po pripadnosti
Maslowa lestvica

POTREBE RASTI
7. samoaktualizacija
6. estetske
5. znanje
4. samospoštovanje,priznanje/ugled
POTREBE POMANJKANJA
3. pripadnost, ljubezen
2. varnost
1. biološke, fiziološke potrebe

3.2.3 NAČINI ZADOVOLJEVANJA POTREB
Če je potemtakem pripadnost potreba,potlej obstaja tudi način njene zadovoljitve.
Poznamo 2 načina zadovoljevanja potreb:
a) homeostatično
Vzpostavitev prvotnega stanja je hkrati tudi cilj zadovoljitve potrebe
b) progresivno
Dosega cilja hkrati povzroči novo pomanjkanje, željo po višjem cilju

3.2.4 VRSTE POTREB
Potrebno pa je določiti kateri način zadovoljevanja predstavlja vzpostavitev zakonske zveze kot potrebe,želje po pripadnosti (potrditev ljubezni). To pa dosežemo s tem, da določimo pod katero vrsto potreb spada ljubezen:
I. fiziološke
II. psihološke
III. sekundarne

Glede na to, da pripadnost spada med psihološke potrebe, bi dejala, da se le-te zadovoljuje homeostatično. Pri zadovoljitvi lahko pridemo le do neke točke, od katere naprej ne moremo več. To lahko dokažem s primerom prehoda, ki temelji na Freudovi teoriji prehoda iz enega predmeta na drugega. Vzgajanje svoje lastne družine (pogoj naj bi bil sklenitev zakona in nadaljnja vzgoja otrok) naj bi bilo nadomestilo za družino v kateri smo sami odraščali.

H zadovoljitvi želje po pripadnosti, v tem primeru sklenitvi zakona, pa za svoje uresničenje človek potrebuje motivacijo.

3.2.5 MOTIVACIJA
-> notranja: notranje zadovoljstvo, mnogo močnejša od zunanje
-> zunanja: odvisna od nagrad, ki jih zagotovi okolje, oz.izognitev kazni

Pri sklenitvi zakona je tako nagrada notranja. Po Maslowi teoriji nam uresničitev tega cilja omogoči prehod na novo stopnjo po lestvici.

Kjer pa sta želja in cilj se vedno lahko pojavi ovira, konflikt.
Konflikt = boj med motivi, ki medsebojno tekmujejo in se ovirajo)
Razdor razmerja bi tako bil ambivalentni motiv, saj pripadnost predstavlja pozitiven motiv, nasilnost pa negativen motiv.

Prav tako, kot so ljudje naklonjeni oblikovanju družbenih vezi, so prav tako nenaklonjeni njihovim prekinitvam, ne glede na to, kako zelo stresno in destruktivno deluje odnos na njih. Sem spada vprašanje, zakaj ženske s tako težavo zapustijo nasilnega in dominantnega partnerja. Dejstvo je, da se ljudje upirajo prekinitvi vezi, ki povzroča neugodje, z drugimi s takšno silo kakršna je sila po združevanju.


Tako kot hrano, ko ni več na voljo, lahko tudi staro prijateljstvo nadomestimo z novim. Dokaz za to je posvojitev otrok, ki so bili odstranjeni od bioloških staršev: ti otroci navežejo enako močno družinsko vez; potreba po pripadnosti je zadovoljena.
Prav tako kot zadovoljimo potrebo po hrani lahko torej zadovoljimo potrebo po pripadnosti.

3.2.6 POSLEDICE POMANJKANJA-NAZADOVOLJITVE POTREBE
Potrebe pomanjkanja po njej se pri človeku kažejo v obliki mentalnih motenj, med drugim naj bi med posledice spadale tudi prometne nesreče (ki se zgodijo pod vplivom alkohola, le-te pa je pri nekaterih nadomestilo za manjkajoče
razmerje), kriminalna dejanja in samomorilnost (glavni vzrok za samomor je samota).

SKLEP
Zakon pa se kot potreba zadovoljuje homeostatično. Potreba po pripadnosti je ves čas navzoča. Dokler oseba ne odraste in se osamosvoji, jo zadovoljuje družina pri kateri smo odraščali. V času osamosvojitve (nekje med 20-im in 30-im letom starosti) pa nastane pomanjkanje, zato si želimo ustvariti svojo družino. Tako ponovno vzpostavimo ravnovesje. Skozi čas smo tako ves čas notranje motivirani h sklenitvi zakona, ki nam daje neko notranje zadovoljstvo.

Čeprav, teoretično možno, pa je analiza v celoti ovrgla Scopenhauerjevo
teorijo, da ista oseba ne more biti hkrati idealen starš in partner (vprašanje 9).
Potrjuje pa njegovo teorijo, da izbira partnerja igra veliko vlogo pri načrtovanju otrok, saj se s tem strinja kar 75% vprašanih. To je tako razlog za tako dolgo in skrbno iskanje partnerja, ki ga pojasnjuje dana teorija (stran 8; točka 3.2).

Celotna analiza ankete je tako dala rezultat, da je temeljni motiv, ki nas žene h sklenitvi zakona, zadovoljit notranjo željo (potrebo) po pripadnosti oz.ljubezni. Zraven so sicer vključeni še ostali dejavniki, vendar je to temeljni motiv. Brez tega namreč po Maslowi teoriji kot osebnost ne moremo napredovati.

V korak s časom pa gredo tudi razmerja, saj dobivajo različne dimenzije ( isto spolna usmerjenost, poligamija, zveze na daljavo, pogoste ločitve, vključevanje v razne verske sekte, društva, organizacije, itd.) vendar je kljub vsemu temu želja vseh ista-> nekomu(nečemu) pripadati, i kako pa jo zadovoljiti je stvar vsakega posameznika posebej. Zakon je 6tako le ena od danih in najbolj preverjenih in pogostih možnosti, ki jih lahko izberemo.